Simpatične živali Skandinavije

Božičkova vprega, plavanje proti toku in eden največjih sesalcev. Ali uganete, katere živali severa imamo v mislih? Prvi je seveda severni jelen, pri katerem imajo za razliko od našega jelena rogove samci in samice. Pri samcih so ob parjenju simbol moči, a jih na začetku zime vseeno izgubijo. Za breje samice, ki rogove odvržejo šele po kotitvi, so velika prednost, saj si z njimi priborijo dovolj hrane v mrzlem, zanje najbolj občutljivem delu leta. Severni jeleni se spomladi in jeseni kot ptice odpravijo proti jugu, na prijaznejša gozdnata območja. Ob iskanju hrane premagujejo večje razdalje kot katerikoli kopenski sesalec. Zmožni so prehoditi kar 5.000 kilometrov na leto.

Na te očarljive kopitarje je treba biti med vožnjo po severnih krajih še posebej pozoren. V gručah se namreč povsem suvereno sprehajajo kar po cesti. Pogosto pa jih lahko od daleč opazujemo tudi na snežišču pod najvišjim vrhom Skandinavije (Galdhöpiggen, 2469 m).

 Severni jelen Severni jeleni

Severni jelen v živalskem vrtu in trop pod najvišjim vrhom Skandinavije

Sorodnik severnih jelenov je tudi največji predstavnik tega rodu, los. Južni Evropejci teh mogočnih živali ne poznamo več, saj jih je pretiran lov iz Srednje Evrope sčasoma izrinil na osamljena območja Skandinavije in Sibirije. Pogosto jih primerjamo s severnim jelenom, toda v resnici so precej večji. V dolžino merijo od dva do skoraj tri metre, njihova plečna višina pa je od 1,5 do dva metra. Tehtajo do 800 kilogramov. Zaradi lopatastega rogovja, ki tehta do 20 kilogramov, so najmarkantnejši predstavniki družine jelenov. Hranijo se z listjem in lubjem mladih dreves, še posebej jim je všeč jezerska pokrajina zaradi slastnega močvirskega rastlinja. 

Na poovanju po Norveški te "velikane" srečamo le redko, saj so losi zelo plašne živali. Po navadi nanje najprej opozorijo prometni znaki. Losa si tako še najzanesljiveje lahko ogledamo v živalskem vrtu. Na enem od potovanj smo le imeli srečo in videli zadnjo polovico slabo skritega losa, ki je gledala iz gozda. :)

Los

Lose je v naravi težko najti, saj so zelo plašni.

Posebno veselje ljubiteljem psov pričarajo simpatični sibirski huskiji, ki smo jih v delovnem vzdušju srečali na severu Švedske pozimi. Spadajo med volčje, srednje velike pse in so zaradi svojega delovnega značaja (vzdržljivost, hitrost in odpornost na nizke temperature) zelo dobri vlečni psi. Ta njihova lastnost se danes uporablja za vleko lahkega tovora na dolge razdalje in razvezdrilno snežno vprežno hojo ali za vleko s smučmi (skijoring), so pa tudi uspešni terapevtski psi. 

Huskiji

Pozimi smo vodili vsak svojo vprego huskijev v nacionalnem parku Abisko.

Skandinavija ima nepregledno množico vodnih površin. Divje gorske reke, brzice in slapovi, jezera in Severno morje so dom številnim zanimivim živalskim vrstam. Lososi v norveških rekah so edinstveni zaradi svojega fascinantnega življenjskega kroga. Večina jih namreč sledi posebnemu ribjemu selitvenemu vzorcu. So neutrudni popotniki in živijo tako v slanih kot sladkih vodah. Največji del hranjenja in rasti preživijo v morju, drstiti pa se vračajo v sladkovodne vodotoke, na izvir, kjer so se izvalili. Pri tem prepotujejo na stotine kilometrov in premagajo številne brzice in slapove. Iz iker se izležejo mladice, ki v rekah preživijo nekaj let, nato pa se vrnejo v morje, s čimer sklenejo svoj razmnoževalni krog.

Na našem potovanju se sprehodimo tudi do divjih brzic Laksforsen, ki jih ustvarja reka Vefsna in v katerih je večkrat mogoče videti losose, kako skačejo iz vode in se selijo proti toku. Ogledamo si tudi največje brzice Skandinavije – Storforsen na reki Pite

Losos Brzice Storforsen

Lososi so neutrudni plavalci.                                   Brzice Storforsen so izjemnih dimenzij.

Evroazijska školjkarica je ena največjih predstavnikov pobrežnikov na območju Evrope in Azije. To so zelo glasne in tudi po videzu izstopajoče ptice. Imajo črno-belo perje, dolge rdeče noge in močan širok kljun, s katerim razbijajo in odpirajo različne školjke (od tod njihovo ime) ter iz zemlje vlečejo črve. Večina jih gnezdi na bregovih Severne Evrope, pozimi pa se selijo na južnejša območja Evrope ali celo v Severno Afriko.

Školjkarica

Zaradi kontrastnih barv školjkarice ni mogoče spregledati.

Skandinavija je najgosteje naseljena ob morjih, zato so ribe pomembna hrana, ribolov pa ena najpomembnejših dejavnosti. Ob obalah Lofotskih otokov je največje ribolovno območje trsk na Norveškem. Trske so družina morskih rib, od katerih jih večina živi po zmerno toplih vodah severne poloble. So mesojede in se hranijo predvsem z manjšimi ribami in majhnimi raki, ki jih po morskem dnu iščejo s posebnimi izrastki na spodnji strani glave in okoli ust. Pri drstenju izležejo več milijonov iker, zato jih je izjemno veliko in so pomembne za gospodarstvo. Na potovanju vidimo, kako jih sušijo na soncu na lesenih podstavkih. Posušene se imenujejo polenovke in iz njih izdelujejo specialiteto bakala. 

 Trske Riba trska

Stojala za sušenje trsk in ribič s svojim ulovom

Vrhunec našega potovanja po Skandinaviji je zagotovo možnost spoznavanja kitov glavačev v njihovem naravnem okolju – na odprtem morju pred otočjem Vesteralen ob globokem oceanskem pragu v bližini Andenesa. Glavači so največji zobati kiti, ki zrastejo do 20 metrov in tehtajo do 55 ton. Prehranjujejo se pretežno z orjaškimi lignji, velikimi tri metre in več, ki živijo v velikih globinah. So odlični potapljači, saj se za plenom lahko potopijo tudi več kot 2000 metrov globoko. Mimogrede, med plovbo z ladjo in občudovanjem teh velikanov med sesalci nas tu in tam pozdravi tudi jata ork, ki so sicer značilnejše za zimske mesece.

Kit glavač Orke

Razigrani kiti pred otočjem Vesteralen in jata radovednih ork

Na potovanju srečamo tudi običajnejše živali tega dela Evrope: srnjake, ki so na severu do dvakrat težji kot pri nas, kričave norveške galebe, danske leteče divje labode, simpatične norveške divje zajčke, v živalskem vrtu pa še dve značilni živali severa – rosomaha (vrsta kune) in muškatno govedo. Opazimo tudi veliko južnonorveških trolov ... Ups, malo nas je zaneslo, a vam v kratkih skandinavskih nočeh vseeno svetujemo previdnost. :)

Trol

Zapisala: Špela Mlinar

    Prijava na e-novice

  • S prijavo na novice se strinjate s pogoji novic.
Nasmeh
Razpisana potovanja Ostala potovanja O nas Splošni pogoji Blog Kontakt