13 islandskih "Božičkov"

Na Islandiji Božiček ne živi na Severnem polu. V domove se ne pripelje na saneh, ki jih vlečejo prikupni leteči jelenčki. Ne spusti se tiho navzdol po dimniku, da bi pod božično jelko pridnim otrokom (včasih tudi odraslim) pustil darila. Tudi ne spije mleka in poje piškotov, ki mu jih otroci pustijo v zahvalo. Pravzaprav na Islandiji Božiček sploh ne obstaja!  A ne mislite, da so islandski otroci tako zelo poredni. Ravno nasprotno – obišče jih kar 13 nagajivih bitij.

Božič Islandija

Cerkev Domkirkjan v Reykjaviku v božičnem času (VIR)

Veselo odštevanje do božiča (predvsem za otroke) se na Islandiji začne 12. decembra, ko ponoči domove obišče prvi jólasveinar, kar bi bilo v prevodu najustrezneje "božični deček” (angl. Yuletide lad) in ne Božiček. Po današnjem običaju jim otroci 13 noči pred božičem na okenski polici svoje sobe pustijo čevelj. Vsako noč od 12. do 24. decembra jih tako obišče eden od njih in jim kot pohvalo za lepo obnašanje prejšnji dan pusti sladkarije ali manjše darilo, poredne otroke pa zjutraj čaka gnil krompir.

Vsak od 13 božičnih bratov ima posebno ime in zanj značilen predmet, pa tudi obnašanje, povezano z njim. Ti navihani podeželski troli živijo v gorah in v dolino vsak zase prihajajo 13 noči pred božičnim večerom. Kukajo skozi okna, loputajo z vrati, goltajo skyr, kradejo klobase in sveče, iz loncev postrgajo ostanke, ližejo sklede in žlice ter nadlegujejo ovce. V primerjavi s svetovno znanim prijaznim in vedrim likom dedka v rdeči obleki, potomcem Sv. Nikolaja, zavetnika otrok in mornarjev, ki veselo vzklika ho ho ho, se najbrž zdijo precej strašljivi in nezaželeni. A skozi stoletja in desetletja lokalne folklore se je njihov sloves občutno omehčal glede na precej bolj temačno preteklost. Prvič se omenjajo v 17. stoletju kot troli, ki jedo otroke. 200 let kasneje niso več videti kot troli, a je njihova podoba še vedno neprivlačna. Tudi otrok ne jedo več, "le" strašijo jih, še vedno pa kradejo hrano. V 20. stoletju končno postanejo bolj človeški in prijaznejši, prevzamejo ameriške in evropske božične navade in obnašanja, nosijo rdeča oblačila, ne ustrahujejo več otrok in jim celo puščajo darila, svojo pristnost pa kljub temu ohranjajo z norčavostjo. 

Božični troli

13 islandskih "Božičkov" (VIR)

Islandsko praznično božično obdobje je posebna mešanica verskih običajev in tradicionalne folklore. Kot večina kristjanov tudi Islandci božič praznujejo v družinskem krogu ob dobri hrani in obdarovanju najdražjih. Obstaja pa pomembna razlika – božič začnejo praznovati 24. in ne šele 25. decembra, ki je zahodnjaški datum praznovanja Kristusovega rojstva. Sledijo namreč izvirni krščanski kronologiji, prevzeti iz judovstva, po kateri se dan začne ob sončnem zahodu oziroma ob 18. uri po islandskem času. Družine se takrat zberejo ob praznično obloženi mizi, začetek božiča pa jim naznani nacionalni radio, ki prenaša bitje cerkvenih zvonov in božično mašo. Sledi tradicionalna razkošna božična pojedina, ki pogosto vključuje dimljeno svinjino ali divjad, na primer jerebico ali jelena. Po tradiciji za sladico jedo božično ovseno kašo, v kateri je skrit mandelj – kdor ga najde, si prisluži zabavno nagrado. Islandska specialiteta je laufabrauð, posebno oblikovan ocvrt pšenični kruh, ki ne sme manjkati med božičnimi poslasticami in je najboljši z malo masla. Slavju ob hrani končno sledi najbolj pričakovan del leta (za otroke, seveda), odpiranje daril. Najmlajši ga dočakajo ob gledanju lokalnih televizijskih postaj, ki cel dan predvajajo božično obarvane risanke, veselo vriskanje in praznično druženje pa se nato nadaljujeta še dolgo v noč.

Božični kruh

Tradicionalni islandski božični kruh (VIR)

Zapisala: Špela Mlinar

    Prijava na e-novice

  • S prijavo na novice se strinjate s pogoji novic.
Nasmeh
Razpisana potovanja Ostala potovanja O nas Splošni pogoji Blog Kontakt