Po čem si bomo zapomnili leto 2018?

Ob začetku novega leta je prav, da se ozremo nazaj in se spomnimo na najlepše iz preteklega leta.

Leto 2018 smo začeli tam daleč na drugi strani sveta, v toplih krajih. Obiskali smo daljno Avstralijo in jo začinili z obiskom otoka na koncu sveta – Tasmanije. Nacionalni parki pokrivajo dobro tretjino otoka in so življenjski prostor tudi več vrstam kengurujev, simpatičnim vombatom, koalam in nagajivim avstralskim vragom.

 

 

Japonsko smo v letu 2018 obiskali s tremi skupinami. Naš način potovanja je tukaj čisto poseben – potujemo z vlaki. A japonski vlaki niso kar tako. Med Japonci cenjene vrednote so obzirnost, urejenost in čistoča ter točnost in natančnost. In te vrednote so zelo očitne pri javnem prevozu. Njihovi vlaki so najbolj točni na svetu in eni najhitrejših (s šinkansenom se vozimo tudi do 320 km/h!). Lani so se železnice v Tokiu javno opravičile, ker je eden od vlakov peron zapustil 20 sekund prekmalu. Nam bi se zdelo opravičilo nepotrebno, a v življenju popolnoma organiziranih Japoncev nekaj sekund pomeni veliko. Bolj kot točnost vlakov je za nas obiskovalce uporabna prednost njihovo udobje. Prostora za noge je na medkrajevnih vlakih dovolj tudi za košarkarje, sedeži so udobni, vagoni brezhibno čisti. Po vagonu se vsake toliko sprehodijo prijazne "stevardese", ki kot na letalu ponujajo prigrizke in pijačo, po povsem sprejemljivih ceneh. Pri vstopu v vagon in izstopu iz njega se vedno spoštljivo priklonijo in zahvalijo.

 

 

Tudi v Indonezijo smo se odpravili trikrat. Dvakrat na prvobitne Maluke in enkrat na znameniti Bali. Na Halmaheri so se najpogumnejši, med njimi tudi osnovnošolci, povzpeli celo na delujoč vulkan Dukono, ki že od leta 1933 nenehno bruha. V Indoneziji je okrog 130 delujočih vulkanov, ki veljajo za ene najaktivnejših v pacifiškem ognjenem obroču.

Zemljevid večjih vulkanov v Indoneziji (vir: Wikipedia)

 

 

Udeleženec vzpona na vulkan je napisal takole: Pred vzponom na Dukono smo se morali prijaviti v seizmološkem centru, ki ves čas spremlja vulkansko aktivnost. Del poti smo prevozili s tovornjačkom (do kamor je šlo), nato pa nadaljevali peš. Pokrajina se je po poti močno spreminjala. Spodnji del vulkana je bil gosto poraščen z džunglo in plantažami (banane, papaje in kokosove palme), prečkali smo suhe struge lave in prispeli v pravo lunarno pokrajino z nanosi vulkanskega pepela, rumenega žvepla in skal, pokritih s tanko plastjo kovine. Na koncu so bile okoli nas le še sipine pepela, ki so se udirale pod nogami. Pot do vrha kraterja nam je vzela štiri ure in pol, podobno tudi nazaj.

Za konec pa še video s fotografijami, ki ga je pripravil naš izjemno vsestranski in prijazen lokalni vodnik.

 

Tudi Sejšele smo v letu 2018 obiskali večkrat, dvakrat z našo razpisano skupino. Si predstavljate, da bi službeno morali nekajkrat letno na rajske otočke? Sliši se kot sanjska služba :), a delo turističnega vodnika je zelo resno in odgovorno delo. Vse skrbi in napore pa odtehtajo zadovoljni gostje na koncu. Poleg tega naše potovanje na Sejšele niso lenobne počitnice, temveč aktivno raziskovanje kar treh različnih otokov in enega otočka, kjer plavamo, snorklamo, raziskujemo peš in kolesarimo.

 Naš lokalni vodnik Shaun s porednim kokosom "coco de mer"

Poleti smo uživali v neskončnem dnevu na Islandiji in to z dvema skupinama. S skupino hrvaških planincev in z razpisano skupino naših gostov.

Ker so nam severne dežele od nekdaj nadvse ljube, smo se tokrat prvič s skupino odpravili na daljno Aljasko. Pot do tja je bila dolga, vendar je bilo vredno. Aljaska je zelo posebna zvezna dežela s še bolj posebnimi zakoni. Ali ste vedeli, da je na Aljaski zakonsko prepovedano zbuditi spečega medveda? Zakonsko prepovedano je tudi ponuditi losu pivo, vreči losa iz letala ali ga opazovati iz letala.

ZDA smo obiskali še enkrat, in sicer s skupino v oktobru. Tokat smo potovali po že ustaljeni poti po jugozahodu ZDA skozi najlepše nacionalne parke zveznih dežel Arizone, Utaha, Nevade in Kalifornije. Tu objavljamo le eno skupinsko fotografijo, ostale si lahko ogledate na našem blogu.

Kot je zadnja leta v navadi, smo bili tudi v letu 2018 z dvema skupinama v Kirgiziji. Kirgizija je eden izmed čudovitih biserov, kjer še ni množice turistov. To je glede na njene naravne lepote kar malo čudno, vendar se nič ne pritožujemo. Doživetje dežele je zaradi tega še pristnejše, nikjer ni vsiljivih prodajalcev, ljudje so preprosti in (večinoma) pošteni. Izjeme pa se tako ali tako najdejo povsod. Vedno pa v Kirgiziji srečamo Slovence. Enega, dva ali kar celo skupino. Slovenci smo veliki ljubitelji narave in pohodništva in ravno zato postaja Kirgizija med nami čedalje bolj priljubljena. Letošnje srečanje s skupino Slovencev v Kirgiziji smo zaznamovali takole:

 

Da ne govorimo le o Slovencih, te poznamo že od doma ... Takole so našega vodnika Gregorja omrežile simpatične domačinke: :)

Ob obisku Tenerifa in Gomere ob koncu poletja smo se povzpeli na najvišji vrh Španije El Teide (3718 m) na otoku Tenerife. No, priznamo, nismo šli čisto do vrha. Samo do 3555 m. In še to z gondolo :). Vseeno je bilo v višavah lepo. 

 

Našim običajnim jesenskim potovanjem smo letos dodali skrivnostni Iran, ki je na vse naredil velik vtis. V zelo pozitivnem smislu. Smo se odločili, da se bomo tja še vračali. Ko je pri nas siv in hladen november, je v Iranu prijetno toplo in višje temperature se tako priležejo ... Pa ljudje so čudoviti in hrana je zelo okusna. In čudovita starodavna arhitektura, ni da ni ... Pa še poceni je :). Kako smo se imeli v novembru 2018 in kaj smo počeli, si lahko ogledate v fotoalbumu na našem blogu.

Ker se radi izobražujemo in odkrivamo nove dežele, smo se poleti udeležili dveh "študijskih" tur. Damjan je v organizaciji Emirates Ljubljana za nekaj dni obiskal puščavski Dubaj, Mojca pa se je tokrat potepala med lamami, alpakami in vikunjami v Peruju in po vroči Panami.

Dubaj:

Peru:

 

 

Panama:

  

Leto je za nas minilo delovno intenzivno. Vsaj malo smo si lahko oddahnili ob koncu leta, saj v decembru nismo imeli razpisanih skupinskih potovanj. 

Zahvaljujemo se vam za zaupanje in vaše prijazne besede v anketah po potovanjih, ki jih vedno skrbno in z veseljem preberemo. To je za nas najprijetnejši del vsakega potovanja :).

 

Zapisala: Mojca Voh, Damjan Jevšnik

Foto: naši vodniki, Mojca Voh, Damjan Jevšnik