Zimski obisk Islandije
Ne bom opisoval, kako je Islandija pozimi lepa in oh in sploh (četudi je), ampak bom opisal le nekaj zanimivosti z našega letošnjega obiska v februarju, reči, ki se popotniku bolj redko zgodijo:
- Prvič nam je uspelo vkrcati se na letalo brez boarding pasov. Jih kar ni bilo, ko bi jih potrebovali, najbrž sem jih pustil na varnostnem pregledu v eni od škatel... Manjši šok, nekaj novega. Ko sem že razmišljal, da bodo morda težave, se je lepo končalo. Morali smo le počakati in se vkrcati na letalo kot zadnji, gospa je z roko napisala nove listke (v naglici je napisala le ime in pri imenu se je zmotila, ampak je nisem popravljal, ker se je mudilo), letalo je zaradi nas nekaj minut zamujalo, ampak smo se vseeno uspešno in celo brez posledic za denarnico vkrcali. Kdo bi si mislil :). Potem smo najbrž še v isti minuti poleteli, brez čakanja v letalu, elegantno. Vseeno ne priporočam ponavljati.
- Še ena nerodnost se nam je zgodila. Na napačni cesti do smučišča Blafjalla, uro iz Reykjavika, smo z najeto Škodo Octavio dokočno in prav nerodno obtičali v snežnem zametu na ravni cesti, v pustinji med belimi gorami (kot bi se vozili po kakšni alpski planoti brez vegetacije, npr. po Korošici). Da ne bi čisto slučajno kdorkoli napačno razumel, naj napišem, da sem bil voznik jaz, v svoj zagovor pa, da se mi kaj podobnega doma ni zgodilo že od najstniških let. Šibek telefonski signal je zadostoval le za sms našemu poslovnemu partnerju, ki nas je prišel z vrvjo za vleko avtobusov potegnit nazaj na gladko cesto... Tudi to sprva ni šlo gladko, ampak je bilo uspešno. Čakanje na pomoč sredi ničesar (ni nam bilo hudega pri le - 6 stopinj C), ko so se oblaki dvigali in spet spuščali na nas in so odkrivali in spet zakrivali okoliške mizaste gore, je bila izkušnja, ki smo si jo od vsega na Islandiji najbolj zapomnili :). Potem smo se peljali še mimo polj zasneženih polenovk, ki so se sušile na zraku...
- Ogledali smo si seveda Zlati trikotnik: zamrznjen veličasten slap Gulfoss, pa najstarejši parlament na svetu in delujoče gejzire, jedli smo odlično mesno juho ter jagnjetino povsem brez vonja, pa velike ribe na žaru (seveda brez kosti), omeniti pa velja tudi zelo okusne hamburgerje (po neokusni ceni 16 eur/kos :)). Preganjali smo tudi divje gosi na viharnem polotoku pri Reykjaviku... Tudi kopali smo se: v geotermalnem kopališču Blue lagoon je bilo posebno, saj gre za edino podobno kopališče na svetu, vsaj kar je meni znanega. Vendar pa je bilo tu nekaj ameriško govoreče gneče in osebno mi je bilo ljubše mirnejše namakanje v manjši Fontani ob jezeru na poti do Gulfossa. Dolgo smo bili v vroči vodi in potem smo le v kopalkah hodili po obali zamrznjenega jezera in zavili še malo v jezero...
A sem že omenil, da je Islandija neverjetno lepa tudi pozimi :)?
Zapisal: Damjan Jevšnik
Foto: Damjan Jevšnik
