Obstaja legenda, da je na otoku Rodrigues zakopan zaklad

Plaža, kjer naj bi gusarji skrili zaklad. Foto: Damjan Jevšnik

Pod skalami vulkanskega izvora, v temnih jamah, kamor se izgubljajo visoki valovi Indijskega oceana, so mnogi poskusili svojo srečo. Na obalah, kjer se morje nežno razlije po peščeni obali so puščali svoje stopinje, v želji po neizmernem bogastvu so izgubljali svoje zdravje in dragocena življenja.

V obdobjih brez dežja so tolkli skale, odkopavali rdečo zemljo in požirali prah, ker so iskali skrinje z zakladom. Najbrž niso razumeli, da jih je sonce vsako jutro nagradilo s prekrasno paleto barv, ko so sončni žarki razganjali oblake. Niso videli barv, ki jih je na nebu pričaralo sonce, ki je odhajalo k počitku in je na otok legla tišina. Niso razumeli vetra, ki se je zaganjal v palme in jim pred noge metal slastne kokosove orehe. Na dosegu roke so jim bili mango, ananas, banane, papaja in razni užitni gomolji; voda, bogata z ribami in hobotnicami jim je zagotavljala preživetje. Prišlo je monsunsko obdobje in z njim deževje. Narava se je odela v sveže zelene barve, številne rože so izzivale opazovalca s svojimi barvami, zadehtele so začimbe in zdravilne zeli. Ptice so živahno preletavale zelene griče, netopirji so razprli krila, nekajkrat krožili in se izgubili v temi, želve so lažje našle vodo, pajki so spletali mreže in vanje lovili nadležne komarje. Deževje je poti spreminjalo v blatne struge in s seboj nosilo solze razočaranja vseh, ki so še vedno zaman kopali in iskali.

Koralni greben, ki obdaja majhen, le 108 km2 velik otok, domačini varujejo. Greben je meja med dokaj varno laguno in divjim morjem, meja med nežno zeleno-modro vodo, ki prekriva peščeno dno in temno modrino globokega oceana, ob koralnem grebenu se lomijo valovi Indijskega oceana, ki belo peno razpršene vode prenesejo dalje proti obali. In domačini se zavedajo vrednosti življenja na tem odmaknjenem otoku, zato vztrajajo, čeprav jim je velikokrat zelo težko.

Legenda pravi, da bo zaklad dobil tisti, ki bo razumel. 

Sabina